11. junija, 2020
V poročilu “Analize potenciala plitve geotermalne energije v Sloveniji do leta 2050” so podrobneje predstavljeni dejavniki in omejitve izkoriščanja geotermalne energije, izhodišča za analizo ekonomskega potenciala, priprava koncepta modela in izračun dveh primerov in analiza potenciala plitve geotermalne energije za gosto poseljena območja v Sloveniji.
Dejavniki in omejitve izkoriščanja geotermalne energije
Podan je opis dejavnikov, ki določajo in omejujejo izkoriščanje plitve geotermalne energije. Kot elektronska priloga je pripravljena GIS karta omejitev izkoriščanja plitve geotermalne energije.
Izhodišča za analizo ekonomskega potenciala
Ocenjen je bil ekonomski vidik izkoriščanja geotermalne energije. Pripravljena je ekonomska analiza investicije v geotermalno toplotno črpalko na primeru dveh tipičnih eno- in večstanovanjskih stavb ter poslovnih stavb za sisteme geosond in voda-voda. V ekonomski oceni je podana tudi struktura stroškov, ki vsebuje vse potrebne ekonomske podatke za oceno stroškov v življenjski dobi (investicija cena, letni obratovalni stroški, stroški vzdrževanja).
Priprava koncepta modela in izračun dveh primerov
Pripravljen je koncept modela potenciala za izkoriščanje plitve geotermalne energije za gosto poseljena območja v Sloveniji in dva primera ocen, in sicer za eno območje z vodonosniki in eno območja brez vodonosnikov. Model je testiran za območje Maribora. Izračunan je potencial in pripravljena GIS karta potenciala za izkoriščanje geotermalne energije na obravnavanih gosto poseljenih območjih z in brez vodonosnikov:
Analiza potenciala plitve geotermalne energije za gosto poseljena območja v Sloveniji
Glede na usklajen koncept modela ocene potenciala in GIS karto gosto poseljenih območij z ocenami potrebne toplote na območjih velikosti 100 mx100 m je izračunan potencial in pripravljene so GIS karte potenciala za izkoriščanje geotermalne energije z modelom.
Delavnica
Rezultati so bili predstavljeni na delavnici Potenciali plitve geotermalne energije v Sloveniji, katere namen je bila razprava v širši strokovni javnosti in s ključnimi deležniki o predpostavkah za projekcije rabe plitve geotermalne energije v Sloveniji. Podrobnosti si lahko ogledate pod povezavo https://www.podnebnapot2050.si/potenciali-plitve-geotermalne-energije-delavnica/.
V okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 smo že tretje leto zapored pripravili Podnebno ogledalo, dokument, v katerem so predstavljene glavne ugotovitve spremljanja izvajanja ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) za preteklo leto.
Več o temCenter za energetsko učinkovitost “Instituta Jožef Stefan” pripravlja posvet »Orodja v podporo načrtovanju v občinah«, ki bo v petek, 23. 4. 2021, od 10:00 do 12:00 v spletni obliki.
Več o temV okviru projekta LIFE podnebna pot 2050 smo pripravili projekcije emisij toplogrednih plinov za Slovenijo do leta 2050. Sistematično smo raziskali, kako lahko vplivamo na prihodnje emisije. Vrsto kompleksnih dejavnikov smo združili v pregledne scenarije. Upoštevali smo sedanje stanje (npr. stavbnega fonda), možne ukrepe (npr. celovite energetske prenove stavb, zamenjavo fosilnih z obnovljivimi viri energije) […]
Več o temV sredo, 3.3.2021, smo pretežno za predstavnike Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavili analitične podlage oz. rezultate analize scenarijev zmanjševanja emisij TGP do leta 2050 in njihove učinke za sektorja kmetijstvo in LULUCF. Gradiva, predstavitev iz dogodka, pripenjamo spodaj: PredstavitevStrokovnihPodlag_MKGP-za splet LIFE ClimatePath2050_LULUCF Mali Scenariji kmetijstvo marec 2021-Verbič Predstavitev strokovnih podlag MKGP 3.3. Vabilo
Več o temV središče smo tokrat postavili zeleno javnofinančno reformo, energetsko prenovo stavb ožjega javnega sektorja in organiziranost za izvajanje podnebne politike. To so tudi tri kritične točke Slovenije na poti k izpolnjevanju načrtovanega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (TGP) do leta 2030 in podnebne nevtralnosti do leta 2050.
Več o temNapredek zelene javnofinančne reforme (ZeFRJ) je zaenkrat omejen, uvedeni ukrepi, dajatev na emisije CO2, trošarine za energijo, davek na motorna vozila, prispevka za URE in OVE ter Sklad za podnebne spremembe, pa pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov (TGP) do sedaj še niso bili zelo učinkoviti.
Več o temEnergetska prenova stavb ožjega javnega sektorja bi morala biti zgled za dolgoročne energetsko učinkovite prenove, saj gre za naložbe z dolgo življenjsko dobo, ki vplivajo tudi na doseganje podnebne nevtralnosti Slovenije do leta 2050, projekti pa imajo tudi multiplikativne učinke na gospodarstvo, pa vendar država pri prenovi svojih stavb za cilji zelo zaostaja.
Več o temCilj preprečiti oziroma v kar največji meri omejiti posledice podnebnih sprememb je v nacionalno zakonodajo že vključen, vendar pa to zaradi kompleksnosti področja zmanjševanja emisij TGP, ki vključuje številne ukrepe in organe, brez resnega, sistemsko naravnanega ukrepanja pristojnih institucij, ne bo dovolj.
Več o temV projektu LIFE Podnebna Pot 2050 se veliko ukvarjamo s spremljanjem izpustov toplogrednih plinov. V Sloveniji so še posebej pereči izpusti iz prometa, ki se tudi zaradi tranzitnega prometa, še vedno povečujejo.
Več o temSlovenija je tako zaradi svoje geografske lege kot tudi načina poselitve transportno zelo intenzivna država. K avtomobilizaciji pa je še dodatno prispeval predvsem avtomobilsko usmerjen razvoj prometa v zadnjih 50 in več letih.
Več o temSlovenija svoje obveznosti na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov trenutno sicer izpolnjuje, vendar pa to za doseganje ambicioznega cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 ne bo zadostovalo.
Več o temV njem smo analizirali izvajanje ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v letu 2019.
Več o temV okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 analiziramo potenciale izkoriščanja geotermalne energije. Izračun je pripravil Geološki zavod Republike Slovenije, kot zunanji izvajalec projekta, in je podrobno dokumentiran v poročilu »Analize potenciala plitve geotermalne energije v Sloveniji do leta 2050, za projekt LIFE ClimatePath2050 (LIFE 16 GIC/SI/000043)«. Namen raziskave in poročila je ocena ekonomskega in tehničnega potenciala ločeno za območja z vodonosniki in območja brez vodonosnikov.
Več o temV okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 analiziramo potenciale ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Izračun potencialov za pridobivanje električne energije v Sloveniji strešnih elektrarn in samostoječih elektrarn na degradiranih območjih je podrobno dokumentiran v poročilu »Potencial sončnih elektrarn na strehah objektov v Sloveniji do leta 2050«.
Več o tem19. in 20. oktobra je v Bruslju potekal »kick off« (zagonski) sestanek novih LIFE upravičencev, katerega se je udeležila tudi ekipa projekta LIFE Podnebna pot 2050 in tako postala del LIFE družine.
Več o temLetošnji dan Zemlje, ki ga obeležujemo danes, osvetljuje podnebne spremembe, je v znamenju podnebnih ukrepov. Ravno v tem času sodelavci projekta intenzivno preglejujemo izvajanje podnebnih ukrepov v letu 2019/2018 in potek emisij v letu 2018 in pripravljamo Podnebno ogledalo 2020, katerega predstavitev bo letos, zaradi pandemije zagotovo drugačna. Današnji dan Zemlje in obdobje COVID 19 […]
Več o temKako načrtujemo podnebne ukrepe, zakaj so potrebne strokovne podlage, kdo vse in kakšno vlogo igra pri podnebni politiki.
Več o tem5. marca 2019 je Institut »Jožef Stefan« – Center za energetsko učinkovitost, v okviru projekta LIFE Podnebna Pot 2050 izvedel tehnično delavnico »Izkoriščanje trde biomase v energetske namene in potenciali do 2050«, s katero smo želeli podrobneje osvetliti različne vidike izkoriščanja (trde) biomase v energetske namene, tako v gospodinjstvih kot v drugih sektorjih ter predstaviti izhodišča za […]
Več o temSlovenija mora, v skladu s Pariškim sporazumom in Uredbo o upravljanju Energetske unije (predlog), do leta 2020 pripraviti Dolgoročno strategijo za nizke emisije s cilji zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2050. Voditelji držav EU so se obvezali, da bo EU kot celota do leta 2050 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 80% do 95% glede na emisije leta 1990.
Več o temV petek, 15.6.2018, je na Institutu »Jožef Stefan« potekala podelitev nagrad avtorjem najboljših fotografij v natečaju Podnebna pot. Nagrajene fotografije so nakazale na posameznikova okoljska dejanja v gospodinjstvu, ponor toplogrednih emisij CO2 in plastiko kot pereč problem. Prvo nagrado, električno kolo, je prejel Sami Rahim, drugo je prejel Alen Hoheger, tretjo pa Tia Skok.
Več o temV okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 organiziramo delavnico »Projekcije BDP«, katere namen je seznanitev strokovne javnosti in ključnih deležnikov z razpoložljivimi projekcijami BDP za Slovenijo.
Več o temV okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 organiziramo 29.5.2018 delavnico »Potenciali za zmanjšanje emisij na področju e-mobilnosti,« katere namen je pregledati sedanje stanje na področju e-mobilnosti v Sloveniji in kakšni so pogledi in perspektive e-mobilnosti v prihodnosti.
Več o temV torek, 27.3.2018, je v prostorih Agencije RS za okolje potekala pripravljalna delavnica za Podnebno ogledalo 2018. Na njej smo po posameznih sektorjih predstavili rezultate, kako uspešni smo pri zmanjševanju emisij TGP oblikovali priporočila akterjem za izboljšave. Delavnice se je udeležilo več kot 70 udeležencev iz javnega sektorja, gospodarstva, nevladnih organizaciji in študentov.
Več o tem