Aktualno

Delavnice Podnebna pot

1. marca, 2018

Trg energetskega pogodbeništva v Sloveniji še slabo razvit

Ljubljana, 27. 2. 2018 ‒ Center za energetsko učinkovitost na Institutu »Jožef Stefan« (CEU IJS) je na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), 27. februarja, organiziral posvet 'Perspektive energetskega pogodbeništva in financiranja prenove stavb v Sloveniji v obdobju 2020–2030’. Tematskim predavanjem je sledila razprava o usmeritvah in aktivnostih za razvoj trga storitev učinkovite rabe energije (URE) in perspektivah financiranja energetske prenove stavb.

Pri energetskem pogodbeništvu (EPO) gre za pogodbeno razmerje, ki lastniku objekta ali naprave omogoča izboljšanje energetske učinkovitosti in s tem znižanje stroškov za energijo. Ukrepe in financiranje teh ukrepov mu zagotovi podjetje za energetske storitve, te pa se običajno ‒ odvisno od pogodbenega dogovora ‒ poplača iz znižanih stroškov za rabo energije. Na tem področju je Slovenija v preteklosti naredila že velike korake, a vseh ovir še nismo premostili, sta na današnjem posvetu na GZS v Ljubljani uvodoma izpostavila mag. Damir Staničić iz CEU IJS in vodja CEU mag. Stane Merše, ki se mu zdi področje stavb dober primer, kako ta model čim bolj uspešno prenesti še na ostale storitvene sektorje, gospodinjstva in industrijo. Ključni izziv pa Merše vidi v povezovanju vseh akterjev na tem kompleksnem področju, kjer se CEU že od leta 2001 vključuje v različne evropske projekte, da bi znanje o EPO prenesel v Slovenijo.

Akterjev premalo, ovire za vstop v panogo velike

Razlog za usmerjanje Slovenije v EPO je bil, kot je spomnil Staničić, primanjkovanje finančnih sredstev. Sicer star, a učinkovit poslovni model naj bi prinašal številne pozitivne učinke: ekonomsko upravičenost in uspešnost projektov, prenos tveganj na ponudnike in olajšanje tehnične izvedbe naročnikom, merjenje prihrankov, dolgoročno stabilnost sistema, zagotovljeno pomoč pri financiranju posameznih projektov ter transparentnost posameznih projektov. Staničić se je strinjal, da smo bili v Sloveniji do sedaj pri izvajanju EPO precej inovativni: »Izvajamo vse modele EPO, ki obstajajo tudi v Evropi, na primer pogodbeno zagotavljanje oskrbe z energijo in prihrankov energije, vitko energetsko pogodbeništvo in zeleno energetsko pogodbeništvo. Čaka pa nas še zelo dinamičen razvoj na tem področju ter nadaljnje diskusije o trajnostnem energetskem pogodbeništvu.«

Kljub temu, da je akterjev od začetka uvajanja EPO vse več, je podjetij za energetske storitve (ang. ESCO ‒ Energy Service Company) pri nas zelo malo (od 3 do 5), je dejal Staničić: »Za boljši razvoj EPO se potrebuje tudi več pospeševalcev projektov, dodatne igralce na področju financiranja (investicijske sklade za garancije), ter natančneje opredeljena vloga projektne pisarne.« Natančnejšo analizo slovenskega ESCO trga bodo sicer po besedah mag. Tilna Smolnikarja z Ministrstva za infrastrukturo (MzI) opravili v sklopu projektne pisarne in na podlagi rezultatov leta 2019 tudi sistem spremljanja kakovosti in certificiranja ESCO podjetij.

»En evro za tri evre investicij«

»Do leta 2050 je treba z izvedbo programov na področju prenove stavb v javnem sektorju doseči 4.000 GWh prihrankov, pri čemer bo letna investicija za prenovo znašala okvirno 400 milijonov na leto do leta 2023, zato bo treba zagotoviti dodatne vire poleg že razpoložljivih kohezijskih sredstev. Smo na pravi poti, a cilji so višji«, je poudaril Staničić in dodal, da »z enim evrom že zdaj generiramo dva evra investicij, a za ‘pametno’ financiranje pametnih stavb je treba s čim več javnimi sredstvi doseči čim večji obseg izvedbe projektov: z enim evrom spodbuditi tri evre investicij.«

Če ne želimo, da pri realizaciji pod naslednjo finančno perspektivo zopet pride do zastoja, kot je bil to že primer v letih 2014-2016 ob pripravi instrumentov za izvedbo kohezijskih politik, moramo povečati obseg projektov, je dejal Staničić. Najenostavnejša poti do tega pa je po njegovem zagotovitev garancij pri najemanju kreditov izvajalcev teh storitev: »Problem je, ker morajo izvajalci zaradi obsega projektov najemati kredite, ki jim nižajo bonitete in otežujejo pridobivanje finančnih virov.«

O izzivih za podjetja je spregovoril tudi Luka Komazec, direktor podjetja GGE, ki se je iz zagonskega podjetja razvilo v enega ključnih ponudnikov storitev na tem področju. Po njegovem mnenju so razlogi za tako majhno število ESCO podjetij v Sloveniji predvsem visoke ovire za vstop v panogo, povezane s financiranjem ter kompleksnostjo in dolgotrajnostjo razvojnih ciklov ESCO projektov. Manjša podjetja s težavo vzdržijo skozi 12 ali 18 mesecev trajajoče cikle in pri tem ohranijo finančno stabilnost. Ob pomanjkanju znanja pri kadrih in stroških, ki izhajajo iz potrebe po novih kadrih, pa je situacija še razumljivejša, je dejal Komazec in ocenil, da je bilo za razvoj ESCO trga pri nas že veliko narejenega, v prihodnje pa bi potrebovali več tehnične in finančne pomoči ter garancijskih shem, ki bi omogočale uspešnejše delovanje manjših podjetij na trgu.

Najučinkovitejša so javno-zasebna partnerstva

Staničić je pojasnil, da poskušajo manjša podjetja v stanovanjskem sektorju in industriji bolje povezovati ter tako zagotavljati kompleksne storitve, a pri nas je zaradi drugačne stanovanjske strukture treba pripraviti drugačne ukrepe, medtem ko v Evropi obstajajo primeri preselitve cele soseske za obdobje trajanja celovite prenove. Je pa mag. Hinko Šolinc, direktor Eko sklada, kjer so specializirani za spodbujanje okoljskih naložb, na to odgovoril, da imajo stanovanjski bloki v teh primerih enega lastnika. V Sloveniji pa ‒ z izjemo novi blokov, kjer energetska prenova načeloma ni potrebna ‒ teh primerov ni.

Primere dobrih praks sanacije stavb skozi EPO in možne skupne ukrepe na lokalni ravni je predstavil Rajko Leban iz Goriške lokalne energetske agencije (GOLEA). Po njihovih izkušnjah je na trgu premalo ponudnikov in premalo odziva, zato se dostikrat odločijo za javno-zasebno partnerstvo, pri čemer je največ projektov na področju energetske sanacije stavb, daljinskega ogrevanja, javne razsvetljave, manj pa trajne mobilnosti in energetsko učinkovite komunalne infrastrukture. Dejal je še, da je projektna pisarna pripravila uporabna navodila, ki javni upravi, občinam in zavodom olajšajo razumevanje postopkov. Februarja letos je MzI med drugim objavil tudi razpis za občine za sredstva v višini 17,6 milijonov evrov, je spomnil Smolnikar in poudaril, da je potenciala za energetsko prenovo stavb v Sloveniji precej (cca. 40 % stavb), so pa se z vidika cene in stroškov v preteklosti kot boljši izkazali projekti, izvedeni v sodelovanju z zasebnikom.

Posvet je pripravil Institut »Jožef Stefan«, Center za energetsko učinkovitost (IJS CEU), in sicer v okviru EU projektov »Energy Performance Contracting Plus, EPC+« in »Slovenska podnebna pot do sredine stoletja, LIFE Podnebna pot 2050«.

 

Delavnice Podnebna pot

Arhiv dogodkov
10. februarja, 2018

Vabilo na posvet – Perspektive energetskega pogodbeništva

Vabilo na posvet »Perspektive energetskega pogodbeništva in financiranja prenove stavb v Sloveniji v obdobju 2020–2030« Ljubljana, Gospodarska zbornica Slovenije, torek, 27. februar 2018, ob 9:00 Danes, jutri in pojutrišnjem: trg storitev učinkovite rabe energije, modeli energetskega pogodbeništva, kakovost storitev, pospeševalci in pomoč pri pripravi projektov, financiranje v prihodnje, pogodbeništvo v stanovanjskem sektorju in industriji. Energetsko […]

Več o tem
Arhiv dogodkov
20. marca, 2018

Izpusti emisij v kmetijstvu – stanje, dejavniki in ocenjevanje emisij

Institut “Jožef Stefan” je v sredini marca skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije organiziral delavnico na temo emisij v kmetijstvu. Namenjena je bila predvsem zaposlenim na kmetijskem ministrstvu in drugim, ki se poklicno ukvarjajo s problematiko izpustov emisij TGP iz kmetijstva. Delavnico je vodil dr. Jože Verbič iz KIS-a.

Več o tem
Delavnice Podnebna pot
4. februarja, 2018

Delavnice “Predstavitev obstoječih projekcij emisij toplogrednih plinov in oblikovanje kriterijev za primerjavo scenarijev”

Projekt LIFE Podnebna pot 2050 podpira načrtovanje podnebne poti Slovenije. V sklopu projekta začenjamo s ciklom delavnic namenjenih pripravi projekcij v podporo snovanja Dolgoročne strategije za nizke emisije do sredine stoletja, za oblikovanje ciljev do leta 2050.

Več o tem
Arhiv dogodkov
9. februarja, 2018

Gradivo iz delavnice Predstavitev obstoječih projekcij emisij toplogrednih plinov in oblikovanje kriterijev za primerjavo scenarijev

7. februarja 2018 je na Reaktorskem centru Podgorica-IJS, potekala delavnica o pripravi projekcij v podporo snovanja Dolgoročne strategije za nizke emisije do sredine stoletja, za oblikovanje ciljev do 2050. Gradivo lahko najdete spodaj. Zabelezka delavnice-projekcije  Predstavitve: PrimerjavaEKS_MMR_DB_Matjaz Cesen Ukrepi in projekcije _Matjaz Cesen Metodologija izdelave projekcij_ Matevz Pusnik_ Vabilo Vabilo delavnica Predstavitev obstoječih projekcij emisij […]

Več o tem
Aktualno
16. maja, 2018

Delavnica potenciali za zmanjšanje emisij na področju e-mobilnosti

V okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 organiziramo 29.5.2018 delavnico »Potenciali za zmanjšanje emisij na področju e-mobilnosti,« katere namen je pregledati sedanje stanje na področju e-mobilnosti v Sloveniji in kakšni so pogledi in perspektive e-mobilnosti v prihodnosti.

Več o tem
Aktualno
28. maja, 2018

Delavnica projekcije BDP

V okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 organiziramo delavnico »Projekcije BDP«, katere namen je seznanitev strokovne javnosti in ključnih deležnikov z razpoložljivimi projekcijami BDP za Slovenijo.

Več o tem
Delavnice Podnebna pot
1. marca, 2018

Trg energetskega pogodbeništva v Sloveniji še slabo razvit

Ljubljana, 27. 2. 2018 ‒ Center za energetsko učinkovitost na Institutu »Jožef Stefan« (CEU IJS) je na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), 27. februarja, organiziral posvet ‘Perspektive energetskega pogodbeništva in financiranja prenove stavb v Sloveniji v obdobju 2020–2030’. Tematskim predavanjem je sledila razprava o usmeritvah in aktivnostih za razvoj trga storitev učinkovite rabe energije (URE) in perspektivah financiranja energetske prenove stavb.

Več o tem
Arhiv dogodkov
14. maja, 2018

Delavnica energetska revščina

Eden izmed ukrepov v središču letošnjega Podnebnega ogledala je tudi energetska revščina.

Več o tem
Arhiv dogodkov
6. junija, 2018

Potenciali plitve geotermalne energije – delavnica + zabeležka

Nadaljujemo s ciklom delavnic za oceno potencialov. Tokrat bomo pod drobnogled vzeli plitvo geotermalno energijo. Delavnico organiziramo skupaj z Geološkim zavodom Slovenije in sicer v torek, 19.6.2018, ob 9.00, v prostorih Geološkega Zavoda Slovenije v Ljubljani.

Več o tem
Arhiv dogodkov

Projekcije cen energije (gradivo+zabeležka)

Na delavnici, 21.6.2018, v prostorih Agencije RS za okolje, smo tokrat razpravljali o predpostavkah za prihodnje cene energije v Sloveniji.

Več o tem
Arhiv dogodkov
10. junija, 2018

Financiranje in načrtovanje sistemov daljinskega ogrevanja – delavnica

V maju smo aktivno nadaljevali z izvajanjem delavnic.

Več o tem
Arhiv dogodkov
30. septembra, 2017

Uvod v projekt z delavnicama

Septembra 2017 smo uvod v projekt z deležniki iz različnih ministrstev in državnih ustanov pričeli z dvema delavnicama.

Več o tem
Arhiv dogodkov
26. julija, 2018

Predstavitev obstoječih projekcij emisij TGP in oblikovanje kriterijev za primerjavo scenarijev

Februarja letos smo pričeli s ciklom delavnic namenjenih pripravi projekcij v podporo snovanja Dolgoročne strategije za nizke emisije do sredine stoletja, za oblikovanje ciljev do leta 2050.

Več o tem
Arhiv dogodkov
26. marca, 2018

Gradivo iz posveta Energetsko pogodbeništvo

Center za energetsko učinkovitost na Institutu »Jožef Stefan« (CEU IJS) je na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), 27. februarja, organiziral posvet ‘Perspektive energetskega pogodbeništva in financiranja prenove stavb v Sloveniji v obdobju 2020–2030’. Tematskim predavanjem je sledila razprava o usmeritvah in aktivnostih za razvoj trga storitev učinkovite rabe energije (URE) in perspektivah financiranja energetske prenove stavb.

Več o tem
Aktualno
8. novembra, 2018

Gradivo iz delavnice priprava dolgoročne strategije za nizke emisije

Slovenija mora, v skladu s Pariškim sporazumom in Uredbo o upravljanju Energetske unije (predlog), do leta 2020 pripraviti Dolgoročno strategijo za nizke emisije s cilji zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2050. Voditelji držav EU so se obvezali, da bo EU kot celota do leta 2050 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 80% do 95% glede na emisije leta 1990.

Več o tem
Arhiv dogodkov
13. novembra, 2018

Prometno delo: delavnica in gradivo

Delavnica »Projekcije prometnega dela« sreda, 21.11.2018, ob 9.00
Dvorana O2, Reaktorski center Podgorica, IJS

Več o tem
Arhiv dogodkov
12. februarja, 2019

Postopek Celovite presoje vplivov na okolje in vrednotenje scenarijev (vabilo in gradivo)

Vabilo na delavnico, v četrtek, 14. 2. 2019, ob 9.00, Agencija RS za okolje, Vojkova cesta 1b, 1000 Ljubljana

Več o tem
Arhiv dogodkov
13. marca, 2019

Delavnica: Pregled rezultatov dosedanjih strateških presoj vplivov na okolje za hidroelektrarne in vetrne elektrarne

Delavnica je bila v četrtek, 7.3.2019, ob 8.45, na Agencija RS za okolje, Ljubljana

Več o tem
Arhiv dogodkov
26. aprila, 2019

Delavnica: Energetska obnova stavb kulturne dediščine

V petek, 19. aprila, je na Ministrstvu za kulturo potekala delavnica “Možnosti za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine v obdobjih od leta 2030 in od leta 2050”

Več o tem
Arhiv dogodkov
15. maja, 2019

Financiranje ukrepov v gospodarstvu

V petek, 10.5.2019, je na IJS-Reaktor Brinje, potekala delavnica “Finančne spodbude za zmanjševanje emisij TGP v gospodarstvu”

Več o tem
Arhiv dogodkov
1. junija, 2019

Delavnica “Emisije toplogrednih plinov v kmetijstvu”

Emisije toplogrednih plinov iz kmetijstva v Sloveniji so v letu 2017 predstavljale 15,5 % delež vseh emisij TGP pri nas. Emisije iz kmetijskega sektorja so sicer na poti doseganja ciljev do leta 2020 (v obdobju od leta 2005-2017 so se zmanjšale za 1,2 %), kljub vsemu pa kmetijstvo ostaja pomemben sektor za zmanjševanje emisij v prihodnosti, ko bo potrebno emisije drastično zmanjšati.

Več o tem
Aktualno
17. aprila, 2021

Predstavitev analize scenarijev zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2050- promet

V četrtek, 15.4.2021, smo preko spleta organizirali posvet Predstavitev analize scenarijev zmanjševanja emisij TGP do leta 2050-promet. Kot izhaja že iz samega naslova smo se na tokratnem dogodku posvetili sektorju prometa in podrobneje predstavili predspotavke v strokovnih podlagah, osvetlili pa smo tudi, kaj za sektor prometa pomenijo novi ostrejši cilji zmanjševanja emisij TGP do leta 2030 in tudi vpliv Covid19 na izpuste iz prometa.

Več o tem
Delavnice Podnebna pot
17. junija, 2019

Podnebna nevtralnost od vprašanja “ali” k vprašanju “kako” Posvet o dolgoročni podnebni strategiji za Slovenijo

četrtek, 20. junij 2019, med 9. in 13. uro
dvorana Državnega sveta, Šubičeva 4, 1000 Ljubljana

Več o tem
Arhiv dogodkov
Aktualno
25. oktobra, 2021

[Gradiva] Projekcije prometa v Sloveniji do leta 2050

V okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 smo organizirali delavnico za strokovno javnost o projekcijah prometa (in s tem emisij) v Sloveniji do leta 2050.

Več o tem
Aktualno
7. decembra, 2021

[Gradiva] Posvet o strokovnih podlagah s področja energetske revščine

Posvet o strokovnih podlagah s področja energetske revščine je bil v četrtek, 2. 12. 2021, od 9.30 do 12.00 na platformi Zoom.

Več o tem